Omemba: Boris Kolar

»da jih načrtujejo še deset.«

»Nove risanke po njenih besedah ustvarjajo po jasnih pravilih avtorjev izvirnega Baltazarja, so pa posodobljene in prilagojene današnjim otrokom ter nekoliko krajše.«

»Sporočila so ostala enaka kot pred 50 leti, to so mir, nenasilje, varstvo okolja, dobrota in ustvarjalnost.«

»In če jih bova ujela manj, ne bo nobene težave – da sva otroka in imava zato manjši glavi, se je v tem primeru izkazalo kot prednost.«

»Obtoževati lovce, da so nekoč zgolj želeli imeti na steni kuhinje nagačenega petelina, kakršen je bil podedovani Binetov zaprašeni ptič, ali pa ruševčeve krivce, zakrivljena peresa za klobukom, bi bilo krivično.«

»Položi želvi na hrbet vroče železo, da pokaže iz lupine glavo. Ko ji glavo odrežeš, prestrezi kri v kaplje kisa ali zriban kruh.«

»Nikoli nisem poskušal postati Marko Aljančič ali Iztok Geister.«

»Nesojena kučma v sodobni slovenski književnosti ne zapolnjuje le manka, temveč premošča literarno vrzel med človeškim in živalskim svetom.«

»Da me je strah?«

»pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem«

»pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem«

»Tako je nečimrna, da še vedno ne mara, da bi ji rekla ’mama’, čeprav jih ima na grbi že devetdeset.«

»V naslednjih (upam) dveh letih pa nameravam dokončati celotno obsežno trilogijo, ki bo po načrtu vsebovala vsaj tri tisoč strani in bo zaobjela zares širok oris sveta in nas v njem, v katerem smo kot mladi še s srčnim zanimanjem in užitkom čitali distopična znanstvenofantastična dela, zdaj pa z grozo spoznavamo, kako iste zgodbe iz teh knjig večinoma postajajo vsakdan.«

»Ko ima kdo v družini rojstni dan, se na praznovanju zbere cela družina in mene po navadi doleti naloga, da pazim na majhne otroke. Glede na to, da svojih nimam, vsi mislijo, da mi s tem delajo uslugo.«

»Vrnil se je dan zatem. Ničesar ga ni spraševala, on pa ni ničesar rekel. Ko je v mesecih zatem ni več grabil, gnetel, grizel, je vedela, da v večerih, ko spi sama, to sedaj počenja drugim – in bila mu je hvaležna.«

»Utrujen je. Ves svet je utrujen. Tudi Sonce in Luna. In zvezde. Utrujeni so tudi angeli in oblaki, ki se smejijo na zlatih slikah.«

»Nikjer, niti v Bukovini in Galiciji niti v neznanem, mu na primer niso rekli 'ravnaj po svoji vesti ...' Vpili so: 'Za vero, dom, cesarja!'«

»Aicelina se je umirila šele v težki železni kletki, ki je čakala, da jo potegne na dno reke. Tudi množica ljudi je utihnila, tako da je za trenutek nastala čudna tišina.«

»Potopimo Islandijo! lahko beremo za čisto, polnokrvno zabavo, lahko pa iz maščevalnega pohoda njegovih junakov tudi sami potegnemo kakšno dobro misel.«

»Politični predstavniki manjšega nizozemskega mesta – 'pestra biodiverziteta političnega ekosistema,' kot jih je označil pisatelj, ekolog in biolog Boris Kolar – se zato odločijo za maščevalno odpravo...«

»Še posebej v današnjem času se mi zdi, da moramo zelo ceniti tiste posameznike, ki znajo iz hoje narediti ples, iz tona simfonijo, iz črte sliko. To so namreč tisti ljudje, ki naše vsakdanje, dostikrat zelo banalno življenje, plemenitijo oziroma iz tega verizma, da ne rečem grobosti, vendarle naredijo kolikor toliko smiselno življenje.«

»Pripovedna proza Borisa Kolarja prepriča tudi zato, ker avtor v času, ko ekonomska logika in kapital obvladujeta javno ter zasebno sfero, empatično usmerja k čutenju narave in prek nje človeka samega.«

»Z nenadkriljivo močjo obrazne in telesne izraznosti je oblikovala Mae kot neagresiven kontrapunkt Maggie. Igralkino oblikovanje vloge je z dramaturškega stališča vplivalo na razmerja ključnih sil drame in mariborski izvedbi dalo pomembne vsebinske poudarke. Senzibilno kreacijo, ta je znotraj konvencionalnega pristopa našla nove evokacije, s tem pa temeljito poudarila vlogo, je Mateja Pucko ustvarila še predstavi To noč sem jo videl.«

»Potopimo Islandijo!«

»Kar je skoraj tako nemogoče kot potopiti Islandijo.«

»da se sretnu komšije«